Omemba: Kaja Petrovič

»Sarajevska Romeo in Julija.«

»Ne obravnavati tem, povezanih z grozo, ki je sama ne doživljam, zagotovo ni rešitev. Hkrati pa se mi zdi nujno, da se kot avtorica vsebin spoprijemam z dilemami, vprašanji in nenehnimi občutki sramu in krivde.«

»Potem ko sta le nekaj metrov pred mejo med poskusom prečkanja mostu Vrbanja, ustrelil ju je še danes neznani ostrostrelec.«

»Iz tragične smrti mladega para sta ustvarila senzacionalistično zgodbo, iz njunih trupel pa simbol ljubezni, ki jo je zatrla vojna.«

»V njej avtorica teoretizira o vplivu vojnih fotografij in posnetkov ter premikih, ki jih sprožijo.«

»V predstavi čutiti nostalgijo po nekdanji skupnosti in nenehno spoprijemanje s krivdo.«

»Ne gre za oživljanje in podoživljanje nečesa, česar absolutno ne moremo razumeti, ampak za neko faktično reprezentacijo dogodka, prek katerega dobimo občutek vseobsegajoče groze in nerazumevanja tovrstnih zgodb.«

»Gre za vprašanja, ki se nenehno vračajo v krog čutečega slehernika.«

»ni zgolj predstava, temveč umetniška izkušnja.«

»V zadnjih dveh letih se je izoblikoval v ustvarjalca izjemne energije, senzibilnosti in emocionalne eruptivnosti.«

»V različne gledališke poetike vstopa neobremenjeno, odprto, s strastjo do oblikovanja igralske materije in veliko mero raziskovalnega duha.«

»Natančno in jasno izpeljeta prehode med preteklostjo in sedanjostjo, hitro in prepričljivo menjata čustvena stanja in duševne totalitete ter gladko prehajata med žanri in načini podajanja vloge.«

»S svojim predanim delom, talentom in igralsko disciplino je Kermavner že v zgodnjih letih opozoril nase ter se uveljavil kot eden prodornejših mlajših igralcev ansambla.«

»V morju informacij, ki so nam danes lahko dostopne, o nekaterih stvareh in dogodkih še vedno premalo vemo.«

»Koliko dejansko vemo o Černobilu in koliko o tem govorimo.«

»Predstava bo na ogled v glavni dvorani Gledališča Koper.«

»Vzpostavljanje in rušenje osebnostnih meja postajata nepogrešljiva veščina, avtonomija je predstavljena kot najvišja vrednota, a vseeno smo ujeti v zgodovinske posledice stereotipizacije spolnih vlog, ki se še dodatno razraščajo v paradoksalnem svetu politične hiperkorektnosti in new-age aktivizma.«

»Skozi avtorske prizore ustvarjalci premišljujejo svoj položaj v družbi in preizkušajo meje med lastnim prepričanjem in naučenimi vzorci, preizprašujejo dinamiko spolov, izpostavljajo spolno nasilje med vrstniki, spregovorijo o lastnih strahovih, stiskah, jezi in krivici, o občutku krivde in iskanju izgovorov, ki jih poznamo vsi, a si o njih ne upamo spregovoriti.«